Ljubljanske mlekarne so lani od 2400 pridelovalcev mleka z območja 49 kmetijskih zadrug odkupile 168 milijonov litrov mleka. V prihodnje želijo to količino še povečati.
Predoslje – Ljubljanske mlekarne so v petek na Brdu pri Kranju pripravile tradicionalno, že osmo srečanje z dobavitelji mleka. Kot je na srečanju dejala predsednica uprave Cvetana Rijavec, se v mlekarni še vedno prilagajajo novi lastnici, francoski skupini Lactalis, ki ima v mlekarstvu dolgo tradicijo. »Za nas to pomeni kar nekaj priložnosti, ena od teh je tudi krepitev sodelovanja z lokalnimi pridelovalci mleka. Temu so v zadnjem času vse bolj naklonjeni tudi potrošniki, ki povprašujejo po mlečnih izdelkih iz domačega mleka. Mleko iz bližine, iz lokalnega okolja, posredno prispeva tudi k zmanjšanju vplivov na okolje, ki ga moramo ohranjati tudi zato, da bomo od naših dobaviteljev še naprej lahko dobivali sveže in kakovostno mleko,« je dejala Rijavčeva in poudarila, da v mlekarni še želijo povečati odkup mleka v Sloveniji – ne samo zaradi okolja, ampak tudi zaradi kakovostne surovine, iz katere lahko naredijo kakovostne izdelke.
Padanje cen se je umirilo
»Minilo je prvo leto od lastniške spremembe Ljubljanskih mlekarn in leto velikih sprememb, ki od nas zahtevajo še intenzivnejše odnose z dobavitelji mleka,« je dejal vodja odkupa mleka in nabave Slavko Peklaj in dodal, da si v mlekarni prizadevajo izboljšati dolgoročne odnose z obstoječimi poslovnimi partnerji in navezati stike z novimi. »To nam je lani deloma uspelo, saj smo količinski odkup kljub neugodnim cenovnim pogojem ohranili na ravni prejšnjega leta. Kvaliteta mleka je kljub slabši osnovni krmi za krave ostala na visoki ravni. Odkupne cene mleka so lani dosegle in presegle cene iz preteklih let, pri tem pa so na poviševanje vplivale predvsem manjša pridelava mleka, pomanjkanje krme, vpliv vremenskih razmer in dokaj dobra prodaja mlečnih izdelkov na mednarodnih trgih. V začetku letošnjega leta smo bili priče zniževanju cen na mednarodnih trgih. Dogajanje v zadnjih treh tednih že kaže na to, da se je upadanje cen umirilo in je velika verjetnost, da bodo cene stabilne tudi v jesenskem času. Prihodnje leto nas čaka ukinitev mlečnih kvot v Evropski uniji. Kakšne bodo posledice, si ne upa napovedati nihče. Veliko jih meni, da bo to povzročilo viške mleka, veliko pa je tudi takih, ki pravijo, da bo mleka še vedno premalo. Resnica je verjetno nekje vmes,« je dejal Slavko Peklaj in dodal, da je sedanja in prihodnja usmeritev Ljubljanskih mlekarn: kupovati čim več domačega, lokalno pridelanega mleko. »Z vstopom v mlekarsko skupino Lactalis smo pridobili dostop do globalnega nabavnega trga surovin in dostop do večjih prodajnih trgov, dodatno znanje in izkušnje z različnih področij. Slovenskim pridelovalcem mleka lahko ponudimo prenos dobrih praks pa tudi preskrbo z repromaterialom in opremo, ki jo potrebujejo za pridelavo mleka. Za uresničitev teh nalog smo letos že izvedli delno reorganizacijo in kadrovsko okrepili sektor nabave. Trenutno potekata dve novi aktivnosti oz. projekta agrooskrbe in najemanja hladilnih bazenov.«
Priznanje za kakovost tudi Jerajevi kmetiji
Na srečanju so podelili priznanja kmetijam, ki so v minulem kvotnem letu oddale v mlekarno največ mleka in najbolj kakovostno mleko. Največ mleka so oddali Romana in Anton Koren iz Brestanice (960.969 litrov), Jernej Strašek iz Straže pri Novem mestu (895.305 litrov) in Franc Pleteršek iz Starš (799.773 litrov), najbolj kakovostno mleko pa Zlatka Rihter iz Gornjega Grada, Zdenka Golob iz Šmartnega ob Dreti in Andrej Jeraj iz Lokarij pri Vodicah. Je pri mleku težko dosegati zahtevano kvaliteto? »Pri nas to ni problem. Še nikoli doslej nismo imeli odbitka od cene zaradi prevelikega števila mikroorganizmov ali somatskih celic v mleku. Na kakovost zelo pazimo. Prve curke mleka pomolzemo posebej, pomembno je tudi razkuževanje vimena po molži in redno čiščenje molznega stroja in druge opreme,« je dejal Andrej, gospodar na Jerajevi kmetiji, kjer obdelujejo deset hektarjev lastnih in pet hektarjev najetih kmetijskih zemljišč, gospodarijo pa še z dvanajstimi hektarji gozda. Redijo 40 goved, od tega 25 krav molznic. Za prodajo mleka imajo kvoto 190 tisoč kilogramov, vse mleko prek Kmetijske zadruge Medvode oddajajo v Ljubljanske mlekarne. »Kot kmet ne občutim tega, da se je zamenjal lastnik mlekarne,« je dejal Andrej in dodal, da je odkupna cena mleka trenutno še kar zadovoljiva, a se razmere za kmetovanje poslabšujejo. »Evropska unija bo prihodnje leto ukinila mlečne kvote, a če bo mlekarna normalno obratovala in poslovala, bo še naprej potrebovala mleko. V primeru, da se bo zasukalo drugače, bomo nehali kmetovati. Propadajo podjetja, bodo pa še kmetije. Tega si sicer ne želim, a včasih se mi sin kar zasmili, ker vem, kako bo moral garati, če bo hotel kaj zaslužiti.« Andrej nadaljnje načrte na kmetiji prepušča sinu. Sedanji hlev je na prostorsko utesnjeni lokaciji in bi se ga dalo povečati za največ deset glav, a če bi hoteli zgraditi novega in večjega, bi morali preseliti celotno kmetijo.
Vir: Gorenjski glas
Najnovejši komentarji