Slaba organiziranost in nepovezanost sta ključni težavi slovenskega kmetijstva.
Ljubljana – Slaba organiziranost in nepovezanost sta ključni težavi slovenskega kmetijstva, v katerem bi moralo biti več možnosti tudi za poslovno uspešno zadružništvo. Tudi tako, ki bi si zmoglo postaviti ambiciozen cilj: ustanovitev in zagon lastnega trgovskega sistema.
»Samo ambiciozni cilji so prava pot do uspeha in ta cilj je uresničljiv,« je prepričan minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je izzval slovenske zadružnike na posvetu o dobrih primerih poslovanja zadrug iz Italije, Avstrije in Slovenije.
V organizaciji ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zadružne zveze Slovenije ter Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij so ga skupaj s Kmečko zvezo iz Trsta in Kmečko izobraževalno skupnostjo iz Tinja pripravili na Gospodarski zbornici Slovenije.
Posvet s predstavitvijo dobrih praks v zadružništvu, še posebno v obeh sosednjih državah, je bil uvod v mednarodno leto zadrug 2012, ki so ga Združeni narodi razglasili 31. oktobra. Ta odločitev je, tako pravi Židan, odziv na potrebe, ki so posledica svetovne finančne in gospodarske krize.
Dejstvo namreč je, da se je zadružništvo rodilo prav v težkih gospodarskih razmerah, da je nastalo iz nuje, ko se šibki povežejo in tako izboljšajo svojo pogajalsko moč proti kapitalsko in ekonomsko močnejšim. Sicer pa se je tudi v svetovni gospodarski in finančni krizi pokazalo, da pomenijo zadružna podjetja, ki so bolj kot k dobičku usmerjena h koristi svojih članov in širše družbene skupnosti, uspešen model za bolj trajnosten gospodarski in družbeni razvoj.
Zadružna podjetja so tako v krizi odpornejša in stabilnejša kot podjetja s klasično lastniško in upravljavsko strukturo, ne nazadnje so zadružne banke tudi bolje prestale sedanjo finančno krizo kot komercialne banke ali banke v državni lasti, je prednosti zadružnega podjetništva navedel minister. To so potrjevali tudi predstavljeni konkretni zgledi zadružnega podjetništva v Italiji in Avstriji, vključno z močnim trgovskim sistemom COOP v Italiji.
Predsednik slovenskih zadružnikov Peter Vrisk je na provokativen izziv za ustanovitev lastnega trgovskega sistema v zadružni lasti, ki bi lahko bil tudi odgovor na zanesljivejšo lokalno preskrbo z lokalno pridelano hrano ob napovedani prodaji Mercatorja, odgovoril, da bo kaj takega težko izvedljivo, in sicer zato, ker imajo slovenske zadruge že zdaj približno 300 trgovin, nekaj od teh je kmetijskih, nekaj tehničnih, nekaj živilskih. »Prizadevamo si za vzpostavitev skupnega sistema, a dejstvo je, da imajo nekatere zadruge franšizni sistem do Mercatorja, nekatere do Tuša. Kriza je tudi pri zadrugah okrepila zavest, da je treba nastopati skupaj, a nikogar ne moreš v nič prisiliti.«
Vir: Delo
Najnovejši komentarji